Zelo lepo je bilo prvič v Steni. Najprej sva morali čez nekaj skoraj povsem kopnih skokov pod Macesni, ki so se mi zdeli najtežji del smeri. Žleb ob Belih plateh je lepa kombinacija vrhunskega snega in skale na pravih mestih, prav tako Bučerjeva stena. Slovenska grapa in Prevčev izstop sta pa eno samo obilje škripavca. Med plezanjem so nama mimo cepinov leteli čebulni olupki in ko sva se že spraševali, kako lahko Andrej in soplezalec, ki sta bila pred nama, toliko jesta in sta vseeno tako hitra, je Jasmina na poti do Kredarice odkrila odpihnjeno vrečo čebule iz koče, ki je razrešila vprašanje Sestopili sva čez Triglavske pode do Staniča in za Cmirom, za kar sva porabili skoraj toliko časa, kot za samo smer, saj predvsem v spodnjem delu orientacija ni enostavna (stopinje povsod, ampak v krogih ). Ko se začnejo borovčki, se je potrebno držati levo proti meliščem, po katerih se spustiš do steze.