Lepa in razgibana smer, ki pa mi je dala nekaj vetra (nevplezanost and stuff) Plezala sva izmenično, če zamižimo na eno oko Težje cuge je namreč plezal Rok, hkrati pa splezal še enega mojega. V 6. (4b) cugu sem po gladki zajedi in previsku mislila, da je potrebno zariniti levo v (zame) konkretno plato brez pametnih oprimkov. Steni sem priznala premoč in se vrnila na štant. Rok je potem ugotovil, da se je potrebno držati desno in zariti v šavje. Zadnji 3 cugi lahko povzročijo nekaj orientacijske zmede, saj je večkrat potrebno malo hoditi skozi šavje, poleg tega pa je v zadnjih 2 cugih svedrovcev, ki bi nakazovali smer, precej malo (lahek teren) ali pa niso vidni. Cuga 5a in 5c sta se nama zdela težja, kot sta ocenjena. Smer je vseeno zelo zanimiva in bi jo rada enkrat preplezala kot "se zagre"