Najprej želim ČAO-istkam čim manj ovelih rož in cvetočo borbo za enakopravnost (pa ne alpinistično, razen če si to same želite). Sicer pa danes iz Mojstrane po klenem južnjaku gor in z vrha po klenem severnjaku dol do Dolinke. Res nora razlika v snežni podlagi: pot na Vrtaško planino je praktično cela zasuta s frišnimi južnim plazovi, severno pobočje pod Vrtaškim vrhom pa na polno nasuto s prvovrstnim pršičem in povsem intaktno (ok, zdej ni več). Kar se mene tiče, najboljša pršičerija letos. Za Cera sem mislil, da je končno dobil overdose gaženja po celcu, ampak ne, ko sva prišla do Dolinke, je zavohal divjad in spet se mu je odpeljalo... Lovski gen über alles.