Smer sva preplezala v originalu in ne z varianto Bele piramide. Definitivno, ena mojih lepših smeri. Bila je res dobra plezarija v vrhunskem stiroporju. V teh razmerah je bilo plezanje konstantno strmo. Štante sva izdelovala na lednih vijakih in v zgornjem delu v prečki na kline, celo en T štant sva naredila, tam, kjer pa te možnosti ni bilo pa kar na cepine. Medtem, ko sva midva uživala v idealnih razmerah, tudi vremenskih, so se drugod v južnih stenah prožili plazovi mokrega snega, na vrhovih, grebenih in južnih pobočjih pa je pihal orkanski veter, katerega sva kasneje tudi midva občutila, ko sva vsa zadovoljna stala na vrhu Turske gore. Bilo je odlično.