V spodnjem delu sva en cug mal zabluzila (tako kot večina) in plezala neko mokro krušljivo zajedo, naprej je šlo pa tekoče. Smer je dobro opremljena, razen lažjega srednjega dela, kjer narediš štant ko ti zmanjka štika oz. še kakšen meter več
Skala je bila kar presenetljivo mokra, glede na to da ni bilo prav veliko padavin. Na kratke rokave v S stenah pa lahko sedaj kar pozabimo, skala in ozračje sta se kar precej ohladila.
Anže se je odlično držal!
Zmaga pa je bila to, da sva v Tamar prišla s kolesi, potem pa šus v Planico