Bavarska je očitno res zelo popularna, saj je že zgodaj zjutraj pri vstopu v smer čakalo pet navez, zato je bilo na začetku plezanja kar nekaj gneče. Orientacija v smeri ni tako težavna, če ves čas pozorno slediš Miheličevemu opisu in skici, pomagajo pa tudi klini, ki jih je v smeri res zelo veliko (v Zimmer-Jahnu se nama je zdela orientacija bolj komplicirana in tam so nama načelnikove fotke z natančno vrisano smerjo prišle zelo prav). Raztežaji v Bavarski so kratki in večino se jih da s 60-metrsko vrvjo združevati, paziti je treba samo na trenje pri tistih raztežajih, ki močno zavijajo levo ali desno. Skala je večinoma dobra, se pa občasno najdejo tudi zelo krušljivi (predvsem lažje ocenjeni) deli.
Nekaj zajed je bilo še mokrih zaradi dežja v prejšnjih dneh, med drugim tudi zadnja zajeda, ki se konča s previsom in ploščo nad njim, vendar se nama je ta raztežaj kljub mokroti zdel najlepši v Bavarski smeri.