Še dobro, da ni težke plezarije, ker se reeees vleče, tudi abzajl in na koncu vseeno pride utrujenost.

Šla čisto do vrha in se vedno držala skrajno desno, dokler nisva prišla do nedotaknjenega ledu (zadnja 2. raztežaja), ki pa ni bil kaj prida. Par krat je kar špricalo ob zapičenem cepinu.

V slapu na abzajlu srečal prijatelja Luko iz Kozjaka in je zadonelo: "Maribor ... Šampion"

Precej se že pozna odjuga in če bo šlo tako naprej, naslednji vikend v Maltatalu ne bo več gužve