Za zaključek (najbrž) plezalne sezone v gorah sva si izbrala Jezerski Stog in njegove kratke in nezahtevne smeri. In nad lepoto tega dela Alp sva bila navdušena! Morda je svoje prispeval pogled na morje megle pod nama, sonce, brezvetrje in topel dan. V Miheliču glede smeri piše, da "v njenih razpokah rjavi komaj kakšen kilogram železja", zato sva se oborožila z dodatno zalogo klinov, ki pa sploh niso prišli v poštev, saj so smeri, ki sva jih plezala, opremljene, v nekaterih delih tudi navrtane. Smeri so res primerne za začetnike ("...koristna, lepa šola za mladega, po prvih samostojnih izkušnjah hlepečega plezalca...").Glede dostopa imava neporavnane račune, saj "slabše opazne poti na preval med Krsteniškim in Jezerskim Stogom" nisva našla. Tako da sva šla kar naprej do Jezerskega prevala in nato dostopila z druge strani. Pa nič hudega, saj je ambient res lep. Vse delo je tokrat opravila Tina, jaz sem se zaradi rame pustil malo razvajati