Bil je napovedan ne-dež, s Sabino sva bila zato dovolj pogumna in odločna, da greva v gore. Tam zgoraj pa naju je pričakala gosta megla, tako da sva se že bala, da sploh vstopa ne bova našla. No, pa je šlo potem vse gladko, za tri sekunde sva bila deležna celo sonca. Spoznal sem, da se da v kar gosti megli čisto super plezat. Smer ni težka, skala je v redu, precej opremljena, orientacija ni problem, je bilo pa prva dva raztežaja zoprno, ker je bila skala še mokra/vlažna/sluzasta. Plezala sva dobri dve uri, potem pa sva zaradi štrikanja (smotan teren) veliko časa izgubila pri abzajlu (6 abzajlov)...zadnja dva raztežaja sva končno našla idealen način za rokovanje s štrikom (nisva ga več metala) in potem je šlo gladko. Sva pa najbrž postavila ČAO rekord v spustu s Sedla, saj sva prišla dol v eni uri! Beat this!