V smer smo vstopili skupaj z navezo Matej in "Toti štajerec". Mateju in Boštjanu smo z lahkoto sledili, saj se jima ni preveč mudilo, ker sta bila v družbi dveh železničark, ki sta plezali pred njima. Smer je zelo lepa in sledi naravnim prehodom čez odprto steno. Potrebno je splezati tudi tri prečke, prva-lahka, za ogrevanje takoj na začetku. Potem sledi najtežji del stene V+ s kar zahtevno prečko v levo. Zadnja prečka pa je zelo razgledna . Na koncu smeri smo se odločili za direktno linijo skozi kamin IV+, ki smo jo preplezali vsak v svojem slogu. Primož suvereno in elgantno, Hana z hrbtno-oporno tehniko, jaz pa... še sam ne vem kako sem se zbasal čez tisti kamin. Smer smo podaljšali za štiri raztežaje in iztopili na vrhu. Sestop je bil poglavje zase z iskanjem prehodov v džungli borovcev. Aja, pa še najboljši nasvet, ki sem ga dobil na temo padajočega kamenja: "V naših hribih se ne vlečeš, ampak se samo naslanjaš."