V tej smeri sta mi Tina in Sabina vrnili "uslugo" izpred dveh dni in smer v celoti sami splezali naprej. Za turo nas je navdušil Miha in prav je imel. Dostopa, kjer se kar nadihaš, je za dobro uro, narava čudovita, odsev gora v jezeru nepozaben, potek smeri pa nezapleten. Težji del je začetek 6.raztežaja, kjer gre malo na moč, da se s police potegneš v smer, ter žmula v predzadnjem raztežaju. Čisto na vrhu nas je za trenutek dobil dež, vendar le za to, da nam je za nekaj minut pričaral enkratno mavrico. Sledil je abzajl in nekaj poplezavanja do škrbine na desni, ki je bila uradno zaprta in menda neprehodna (hm, hm ). Ker je Šercer naredil tako reklamo za ta doooolgo varianto okoli gore po levi strani, smo se potem odločili za to in ni nam bilo žal. Sonce pa je nato še poskrbelo za res odlično pivo.