Glede na vremensko napoved sva se z Jano odločila za plezanje nad dolino Kolpe. Res lepi, divji konci! Dobro uro strmega dostopa z lomastenjem direkt v vpadnici raza in debeli dve uri položnega sestopa daaaaleč naokrog (idealna MTB singelca, pridem(o) nazaj s kolesom!). Skala ni tako slaba kot pišejo na plezanje.net. Ko se navadiš, da pač vse ni za prijet, gre zelo lepo. V prvem raztežaju takoj na začetku strmega dela je namesto starega razjedenega jeseničana sedaj notri nov profilc. Štantaš praktično ves čas na drevesih. V smeri je sicer nekaj klinov, vendar ni preveč za računat z njimi tako da so frendi obvezni, tudi kakšna jebica prav pride. In gurtne. Vse plezal v vodstvu. Še namig glede vračanja beljakovin v izsušeno telo: žar pajzl Gurman v Kočevju!