Pričakovala sva težave in naletela na še večje... Ocena smeri je zelo "frančkova" (čeprav je Miheličeva). Prvi del smeri je sicer lep, drugi pa je poglavje zase. Previs v desetem razstežaju ocenjen s V-, se je zdel zelo sumljiv pa sva zaplezala desno od njega. Glede na moje skromne izkušnje bi rekel, da se tisti v Velebitaški skrije pred njim. Buh ga je mojstrsko napadel in premagal, jaz pa sem v drugem previsnem delu poletel s 50 kilsko skalo v naročju. Adrenalin se je sprožil in naslednjih par metrov sem se kot Tarzan povzpel po vrvi. Tudi naslednja dva razstežaja nista bila dosti lažja, predvsem pa krušljiva in psihotična. Bohinjska prečka in kasneje markacije so bile pravo olajšanje. Ob desetih zvečer sva sedela v Aljažu in pila zasluženo pivo. Še Buhov komentar:
Pozabil si napisati, da je bila to izpitna tura za starejšega pripravnika in da si jo uspešno opravil. Pa da tista modrica na kolku od 50kg skale ni edina, ki jo boš odnesel iz te smeri, čez par mesecev sledi še ena, tokrat na riti...
Bravo Klemen, ti si pravi adrenalinski odvisnež! Naj ti šprica še naprej
Izpitno turo je Klemen suvereno opravil. Sva pa res plezala malo težje kot sva načrtovala. Klemen je od ta težjega raztežaja za spomin dobil še lepo modrico na boku, jaz hvala bogu le muskelfiber, ker sem pošteno navit narobe vpel štrik po prečki in potem vlekel kot idiot.