Zgodovinska klasika, 'prva čisto slovenska "šestica" ', je kljub kratkosti še vedno žlehtna! Všeč mi je sicer plezanje po odprti steni po sorazmerno skopih razčlembah, je pa potrebna 100% zbranost: skala kljub opevanosti ni tako kompaktna, klinov je sicer veliko, a jih je precej v klavrnem stanju oz. zabitih v sumljive bloke, dodatno varovanje pa je težko namestiti... tako je potrebno posamezne prehode skoncentrirano odplezat (do vključno VI) brez tehnike, pa ne preveč razmišlat o možnem "fršlusu". Respect prvopristopnikoma!! Je šlo vse na pogled na frej, pri čemer sem se najbolj napenjal v delikatnem balansiranju čez gladek buhtel v 1.cugu ter v gladkem izstopu iz previsne pokline nad polico.