Spet ena lepa smer. V začetku je skala kar grdo krušljiva, potem pa vedno lepša. Najlepši mi je bil zadnji raztežaj pred izstopnim skrotjem, kjer je skala res fenomenalna, dobesedno iz enega kosa! Med plezanjem so nama pošiljali pošiljke kamenčkov in kamnov...celo plezalke so letele, a na srečo ne najine. V smeri sva pustila en klin, s katerim sem se nekaj časa mučila, a ni hotel popustit...ja, Primož res dobro zabija kline! Preživela sva lep popoldan v hribih, stran od mestnega vrveža.