Do previska po lanskem spominu lepo v razkorak. Prsti počivajo. Podprijemi lepi, veliki za celo dlan. Zataknem zapestje. Prstki počivajo. V previsku probam gor. Šit, predaleč. Gledam desno. Eh, bedno. Pogledam levo. Hmm, ni bed. Nogice, nogice pa sem čez. Taktično se ognem drevesku saj se še nisem odločil ali v friko smereh veljajo. Po poki lepo gor, na vrhu pa. O, prevezat se je treba. Zabavno.