Lepotica od smeri. Divja pleza, ki ne popušča. (6a+,7a,6c,6c,6c+,7a+,6b+,6a+,6c+,6c) Če se ne bi en dan prej že iztrošila v nekih stenah, bi jo mogoče doživljal drugače (ali pa tudi ne), tako pa sem samo pogoltnil slino, ko sem izžrebal težke raztežaje. No, raztežaji so v resnici vsi precej konsistentni. Zato je bil vsak meter prigaran in plezanje ves čas na limitu. Na to sem pa res ponosen. Žal sem v vstopnem bolderju 7a+ raztežaja zgrešil krimp in par gibov ponavljal, ostalo pa je šlo v prvo, čeprav imam v spominu nekaj črnih lukenj. Smer je res vrhunska. Po mojem mnenju ena najlepših te težavnosti v Paklenici. Le kdo nama je zaželel srečo in navrgel: Kaurismakis-Kokodakis?