Sedeč na božičkovih mišičastih stegnih sem mu na Zelenici zašepetal, da bi jo rad zmogel še letos – pred Silvestrom. In božiček pač ne bi bil božiček, (temveč zgolj Sedej - kar tudi ni slabo) če mi te želje ne bi izpolnil. Zimski obiski v meglico zavitih Bitenj so nekaj posebnega. Genialnost Prešernovega Krsta pri Savici korenini ravno v tem prostoru in ustvarja fajtersko atmosfero za krvav napad (prsti). Plataste smeri so poganom domovina. Tu naj omenim še treninge v Podvinu in tiste pametnjakovičarske puhlice, da je pač treba trenirat. Tudi če ni čisto vse kar sem zapisal gola resnica, mora biti zapis malo bolj zanimiv, ker je namreč za vas in ker spet nimam nobene fotografije z anatomijo (od mene ter od smeri). Smer pa mi zagotovo ne bo ostala samo v mišičnem spominu in jo močno priporočam.
"hasta la victoria siempre"