Smer se začne z dolgim pristopom in konča z dolgim sestopom.
V srednjem delu sva smeri dodala še en cug variante (V-), seveda neplanirano, ki naju je pripeljala do keglijišča.
Neplanirano sva kasneje dodala tudi en kratki abzajl, ker sva se malo zaplezala. Od tu dalje je šlo pa vse po planu: najdla sva pločnik (po Miheliču), najdla sva Hornov kamin (kjer sva se malo potegnila čez - prosto je ocena VI) in izstoplia skozi okno. Res legendarna smer!
Nato sva jo mahnila še do vrha čez Jalovčevo streho in sestopila na Kotovo sedlo. Oba sva se strinjala, da je bila to najina časovno najdalša alpinistična smer.