Prvotni plan je bila Spominska Srečku Rihterju, ki pa se je po dveh raztežajih izjalovil, saj smer ni bila samo fajhtna, ampak je kar puščala vodo. Sledilo je spoznavanje narave (iskanje prehoda čez borovce brez mačete, ker sva zajebala prehod do JV stene) in družbe (se je izkazala za odlično). Smerca je lepa, ampak kratka, soplezalec pa je z mojstrskimi prijemi poskrbel za to, da sem končno prišla do svoje doze krša v vodstvu, ki se mu sicer načeloma spretno izogibam Spominska pa bo počakala na lepše razmere.