Free Willy
"Mladi prijatelj, ...", pravi stric Mihelič in nadaljuje: "ne podajaj se v to smer nepremišljeno in prezgodaj!"
In v bistvu ima prav in prav vesel sem, da se mi ob prvem obisku Stene takrat ni izšlo s Čopom, saj je bila Ladja odlična alternativa in zame zelenca veliko bolj primerna. Čeprav tehnična zahtevnost marsikateremu današnjemu (športnemu) plezalcu ne bi predstavaljala posebnega izziva, pa da dolžina, orientacija (če si prvič tam), pa tudi "ne povsod zanesljiva skala" (če citiram strica Tineta, men se zdi to precej milo rečeno) v sestevku res turo velikega formata. Če na koncu dodaš še vso simboliko in vsaj malo probaš podoživet dramo prvopristopnikov, je zadovoljstvo na koncu res veliko.
nehumana, ura! vsak "normalen" bi rekel, da Tinetovega nasveta nisva razumela in sva prezgodaj )) Rogljiček ob kavici na jeseniški pumpi sploh še ni bil v vsakodnevni jutranji akciji: "Eh gospod, pol evra velja šele od 4h naprej!". Ampak vsakodnevno gužvo v vratih sva pa prehitela in bila ob svitu pod steno. oz. kot pravi Gost, ob 3h al 6h, isti ti je to šmorn, oboje sred noči...

je pri drugi sliki izpljunu moj nov fotič. nov pa battery exhausted??? ne rečem, da bi mi napisu empty, ampak exhausted??? to sem bil kvečjemu jst ob tej uri... tko da to je blo kar se tiče slikc iz Čopa, ene par iz telefona jih je na konc... ampak zgodba gre pa vseeno naprej... (pa prosim za malj domišljije, likovni sem mel komi U!)

nekje od zgoraj čisto pod vrhom smeri slišm Kito: "Pa to ni nikol IV+!!! ...#$%&%$%#!?!?" ...Hm..."Kita, tle v opisu piše da prideš na neudoben štant, pred ključno poličko, pa da velik klinov. Pa ključna mizica, na katero se moraš skobacat, mora bit naprej, a si najdu to?", se derem gor. "Ma ne, tle sem šele zdaj na konc dva klina najdu, sam štant pa sploh ni neudoben... je kar udobna polička, no lohk bi bla tud mizica". "Čaki Kita, ma ne mi reč, da si falil ključno prečko in uletu direkt na to kao mizico??? A je vsaj ful izpostavljen?".... " Ja to pa je... ejejej dečko, med IV+ in VI+ bi pa že lahko razlikoval...

in potem še jst po sledeh Kite, mimo vseh klinov, ki sem jih (žalostno) opazoval na desni (ipak je blo mal prečke, kar brez klinov tudi drugemu obeta zabavo) ... ni blo druge. ker se nisem mel za kaj obesit, sem se boril... dober mi je šlo, še pet metrov, še dva do mizice... in takrat se prikrade pregrešna misel:"hm, še dva metra jemček, pa boš friknu čopa, saj to je pa nad pričakovanji...a si zihr?" seveda, kazen je prišla takoj. prec me je začel navijat, megle ni bilo, da bi se nanjo naslonil. konice prstov so v trenutku postale vlažne in na vrhuncu boja, je sledil še avtomatski gib (tudi v meni je vsaj malo frikota), ko ti roka seže nazaj v vrečko po magnezij, po čudežno rešitev... otipam le vlažne štumfe v za pasom pripetih čevljih... aha, tole je pa sol, ne magnezij... no to je blo to za danes... paziiii...