in potem še jst po sledeh Kite, mimo vseh klinov, ki sem jih (žalostno) opazoval na desni (ipak je blo mal prečke, kar brez klinov tudi drugemu obeta zabavo) ... ni blo druge. ker se nisem mel za kaj obesit, sem se boril... dober mi je šlo, še pet metrov, še dva do mizice... in takrat se prikrade pregrešna misel:"hm, še dva metra jemček, pa boš friknu čopa, saj to je pa nad pričakovanji...a si zihr?" seveda, kazen je prišla takoj. prec me je začel navijat, megle ni bilo, da bi se nanjo naslonil. konice prstov so v trenutku postale vlažne in na vrhuncu boja, je sledil še avtomatski gib (tudi v meni je vsaj malo frikota), ko ti roka seže nazaj v vrečko po magnezij, po čudežno rešitev... otipam le vlažne štumfe v za pasom pripetih čevljih... aha, tole je pa sol, ne magnezij... no to je blo to za danes... paziiii...