tako smo se podali na Stannerback. 550 metrov.
Tukaj se slike nehajo. Bili smo prehitri za fotografe.
Malo smo plezali tudi v Štajerski navezi. Zakaj štajerski, me ne vprašat, ker ne vem, ampak sigurno je povezano z alkoholom.
Miha je vlekel štrik več kot pa plezal, bolele so noge, zeblo je v prste, trpel je pa hrbet.
Zasijale so zvezde in čelke na glavah, Miha je zapel.
Očitno Sabini eno drugo pesem kot meni?!
Meni je Gorsko rožo. Pomembno je, da morala ni padla.
Nasprotno, ni bilo zaznati niti malo panike, kljub temi in mrazu. Na zadnem abzajlu pa sta nas počakala tudi Kita in Žiga, nakar smo skupaj...No, to je pa že naslednja zgodba in tudi ta se začne...
Tukaj se slike nehajo. Bili smo prehitri za fotografe.
Malo smo plezali tudi v Štajerski navezi. Zakaj štajerski, me ne vprašat, ker ne vem, ampak sigurno je povezano z alkoholom.
Miha je vlekel štrik več kot pa plezal, bolele so noge, zeblo je v prste, trpel je pa hrbet.
Zasijale so zvezde in čelke na glavah, Miha je zapel.
Očitno Sabini eno drugo pesem kot meni?!
Meni je Gorsko rožo. Pomembno je, da morala ni padla.
Nasprotno, ni bilo zaznati niti malo panike, kljub temi in mrazu. Na zadnem abzajlu pa sta nas počakala tudi Kita in Žiga, nakar smo skupaj...No, to je pa že naslednja zgodba in tudi ta se začne...