Snega še dovolj, sicer malce razmočen saj je pred tem deževalo. Udoben vzpon po dobro uhojeni špuri. Sonce se je sramežljivo skrivalo za oblaki, nas vsaj skurilo ni.
Navzdol je letelo s polno hitrostjo, po malce premehkem snegu, noge so kar malo trpele. Vse do koče v Tamarju, tam pa jotica, kavica, štruklji in pivo ter čudovit pogled na Jalovčev ozebnik. Tja sta šla le dva, ostali v glavnem na Kotovo sedlo. Po analizi vzpona še z malo poganjanja do parkirišča v Planici.
Jaz bi še smučala!!!
PS: Lucifer narejen, prave poletne razmere!