Vstajanje ob 3:30, iz LJ ob 4h, ob 5h zjutraj s sodelavci parkiramo na Ljubelju. Plan je narediti eno hitro turo preden v službi ugotovijo, da nas ni. Na Ljubelju pa slišim Tatkota, ki zgodnji uri navkljub vneto nekaj razlaga in seveda preglasi celo parkirišče. In si mislim: končno enkrat Tatko ne bo imel boljših razmer kot jaz (vedno ko sem jaz nekje vozil skorjo, se je on hvalil s pršičem). Potem pa zagledam še Darjo, ki lepi pse na smuči. Lepo je takole nenadejano srečati prijatelje.
V temi se hitro porazgubimo po šentanskem plazu in nekje pod vrhom ugotovim, da sem nekje izgubil srenač. Na srečo ga je našel en turni smučar za mano. Ko pride bližje pa ugotovim, da je to - Jemček! Končno enkrat lahko rečem, da sem bil z njim na turi!