Želeli smo si pršiča in ga dobili - čisto preveč. V skoraj meter globokem svežem snegu je bilo danes smučanje pravi boj za preživetje, edina taktika je bilo sedenje daleč nazaj, čim si se malce zravnal, ti je potegnilo smuči navzdol pod sneg in sledili so nepozabni poleti in mukotrpno kobacanje izpod snega. So bili momenti, ko smo vsi ležali, he he. Tudi tistim s stotko in bordom se je godilo enako ... no, pa smo mislili, da znamo smučat... Ni kaj, človek se uči celo življenje.