Smer sem plezal že tretjič, ampak me je tokrat zaradi meglic najbolj skrbelo, da bo težko najti smer, saj se večino časa še stene ni videlo. Hvala bogu sva našla vstop in tudi oblačnost se je kasneje razkadila. Pred seboj sva imela eno navezo, ki sta nama sem in tja poslala kak pozdravček, a sta bila še kar uvidevna.
Tečajnik Žan je pogumno pristal na plezanje cug-cug in bolj začinjeni raztežaji so padli nanj. Ni pa seveda nič kaj težkega, a to, da ima smer dejansko detajl, kjer za sekundo zadržiš sapo, mi je res že ušlo iz spomina. Smer sva plezala še kar tekoče. Bravo Žanu za preplezano klasiko. Žal mi je edino, da nisva merila dolžine raztežajev, da bi končno vedel, ali je smer dolga cca 450 ali 500 m glede na različna navajanja.