Vstop sva našla hitro - levo od belih plošč, kot piše v opisih. Prva polovica smeri orientacijsko ni zahtevna, v zgornjem delu sva se malo lovila zaradi različnih skic. Ker so štanti precej na gosto, na koncu nisva več točno vedla, v katerem raztežaju sva, zato sva iskala lažje prehode in kline. Štiric ni ravno za podcenjevati. Sestop gre po zahodni steni, je kr dolg in razgiban. Midva sva naredila raje 5 abzajlov zaradi naloženega kamenja. Vmes je potrebno tudi nekaj poplezavanja navzdol na izpostavljenem terenu. Celotna tura se mi zdi kar konkretna. Kot sama smer pa ponuja lepo plezanje, zato bi jo priporočala