Po Andrejini enoletni pavzi nisva smela izbrati kaj pretežkega in glede na to, da jo doma čakajo otroci, tudi ne kaj predolgega. No, na koncu ni bilo ne lahko ne hitro. Čeprav sem to smer že plezal dolgo nazaj, se je niti malo ne spomnim, zato je bilo treba malo iskati vstop. Ahh, ta totalno neuporabna Miheličevi fotka! V prvih metrih (odprt kamin) sem pustil noter en klin, saj sicer v prvih 30 m (od tega sicer veliko hoje) ni ničesar. Štant na 30 m sem spustil in šel naprej v zajedo, ko pa se mi Andreja zadere "še 5 m!“ in bil ravno na udobnem mestu v poki, sem ga naredil kar tam. Žal nisem vedel, da me čez 5 metrov levo za vogalom čaka že narejen štant, a da bi rinil levo v plato z zadnjimi metri štrika, se mi je zdelo tvegano. Naslednji raztežaj je bil lahek in čisto kratek (15 m), a verjetno bi moral zariniti naprej in levo proti borovcem. Zadnji (tretji) raztežaj naj bi šel rahlo desno in v strm kamin (-V) in desno me je peljal tudi klin. Vabljiva je bila sicer rampica v levo proti borovčku, a če bodo klini, jim bom kar sledil v vertikalo. Ali je bil tisto pred mano res kamin ali poka, je težko reči, a vse drugo v bližini je bolj plata. Zagrizel sem čez previs v 'kamin' in kmalu ugotovil, da skala postaja slaba. Andreja me je nagovarjala, da obrnem, a na tiste rjave kline, ki držijo skupaj skalo, da ne razpade sama od sebe, se ne bom spuščal. Tako sem rabil pol ure za psihično napetih 20 metrov poke/kamina, saj sem preveril vsak grif in stop ter izbral kombinacijo tistih, ki so najmanj votlo zveneli oz. se najmanj premikali. Klini so bili sicer ves čas, a zaupal jim nisem preveč. Kar neužitno! Na izstopu na polico sem naredil dvojni štant na skalna roglja, saj se mi je zdelo verjetno, da bo tale štant testiran. Andrejo sem res kar težko prepričal, da je šla za mano pobrat opremo, a drugega ji ni preostalo, meni pa tudi ne drugega, kot da sem si pomagal s škripcem. Je rekla, da tole -V ni niti slučajno in bi se kar strinjal. Očitno neka varianta. :/