Zanimiva. Prvi cug je plezalno atraktiven. Lahko ga začneš po desni, podrti grapi, midva pa sva raje vstopila levo po navpičnih, kompaktnih razpokah. Ker tam ni klinov, sem vseeno porabil nekaj živcev in trikamov, da sem prišel čez.
Potem sem nekaj časa gledal navpično zajedo do vrha stolpa, a ker tudi tam nisem videl nobenega klina, sem se raje vdal in nadaljeval po grapi. Skala je tu kar dobra in ponuja precej možnosti za premična varovala. Morda naslednjič. No, grapa je bila seveda podrta. Nekaj varoval mi je le uspelo namestiti na zagozdene skale.
Na vrhu stebra sledi srednje podrt kamin. Zelo nizko je klin z rinko, malo višje pa sem našel še en klin, ki pa ni prestal testa s kladivom. Ko sem zraven poskušal zabiti še dodatnega Jeseničana, je skala napokala, zato sem Aleša prosil, naj ven pobere kar oba. Sam pa sem namestil še en trikam in se potegnil v žleb.
Ta je sprva položen, a se na enem mestu postavi pokonci. Tam te pričakata zarjavela profilca. V enem je košček stare vrvi, ki je bila nekoč verjetno namenjena potegu, zdaj pa je njena edina funkcija, da plezalcu preprečuje vpetje tega klina.
Tu sem se nekaj časa zadržal, a po namestitvi največjega trikama in Totema sem se le skobacal čez ter izplezal do klina desno na polici. Do sem je 55 metrov.
Naprej sledi cel cug položne police: štant je pri desnem kaminu težje variante smeri, na koncu pa še dva polna raztežaja šodra.
Za tem sva se namenila še v Lepo, ampak naju je frižider, ki so ga Kamničani pred najinimi očmi zvalili v dolino, preusmeril na pivo.