Med vremenom in želji, da se vplezava v neki zadevi, ki je še nisva plezala, je Golnar podal odgovor: "Žuli njen pes".
Začetek je šel, previsna poč levo od Kratkohlačinih lopic pa je zgledala mokra in napolitankasta, tako da sva obšla ta del po Kratkohlači.
Nadalnji kamin je zgledal klinonesprejemajoč, tako da sva obšla levo na raz (kar se je na koncu izkazalo za težjo in bolj krušljivo varianto).
Ker je vris v Golnarju samo nakazujoč, skica je pa itak mal čudna, sva nadaljevala v logično končno zajedo (kao plate na skici) Rdečega vraga. Tam je dosti ključna grif-luska zgledala, da se bo zdaj zdaj utrgala, tako da sem z nekaj friko muvi spet ušel levo na raz. Iz tam sva sledila travnatim glavam do okna in potem zaključila s klasičnim Kratkohlača extensionom do pohodne poti.
Že Kratkohlača je dost povprečna, kar se tiče skale, tole Žuljenje pa še za odtenek slabš, tko da ne priporočam...
Gremo mi po svoje II