Smer sva preplezala v okviru tabora KA na Kriških podih. Smer sledi žlebu ob robu enega od značilnih stebrov JV stene Planje. V smeri sva našla 3 kline, nekaj sva pustila še svojih, predvsem v težjih raztežajih.
Najtežji prvi raztežaj (V+) niti ni toliko težak kot neroden, saj za noge malo zmanjka stopov in se je treba kar nekako prekobacati čez balvan v kaminu . V drugem raztežaju sledi pokončen IV+, v tretjem pa neka čudna plošča nedoločljive težavnosti, sitna predvsem zaradi slabega varovanja. Zadnje težko mesto je kamin (V), ki pa se ga ta obplezati po levi, ampak je tudi tam kar strmo, ocena pa morda V-. Se pa da tu lepo nameščati varovanje, pa tudi skala je precej bolj kompaktna, kot je videti na prvi pogled, tako da je plezanje kar prijetno. Zadnji raztežaj postreže s še enim lepim odsekom levo od izrazitega kamina.
Kljub temu, da je v povprečju smer dokaj položna, sva se v njej kar prijetno nadelala, predvsem zaradi urejanja varovanja in štantov, kar se mi zdi lepa in poučna dogodivščina