Malo smo iskali vstop, a ga našli. Že v prvem raztežaju si je Matevž kot drugi malo porezal prst, a je bil že v tretjem nared za plezanje naprej. Tretji in četrti raztežaj sta bila lepa in ravno pravšnji izziv za nove tečajnike, detajl (kamin) pa je Matevž po kratkem poizkušanju raje vseeno raje prepustil meni. Potem se nismo več menjavali v vodstvu do konca smeri. Na vrhu smo rekli, da smer ni slaba, kaj posebnega pa tudi ni. Pol smeri je neko poplezavanje po šodru in zelenju, sploh če vključiš še izstop iz smeri do markirane "poti".