Kljub zgodnjemu štartu nas je sonce ujelo relativno nizko v steni. Iskanje prave smeri in malenkost trenja je poskrbelo, da se mi v zadnji plati ni ljubilo riskirati giba z levo roko in sem z velikim veseljem zagrabil komplet ter popravil noge. V dobri družbi se tudi na žgočem soncu da uživat.
Na začetku smeri so me v luknji med skalami pričakala prav fletna sončna očala, ki so mi prav prišla na nedeljskem soncu. Kasneje sem pri tolmunčku pod slapom slučajno srečal še njihovo lastnico in jih predal nazaj.