Včasih je bolje, da ne veš, kaj te čaka, sicer ne bi šel. A zdaj mi definitivno ni žal. Drugačen slikovit ambient, mir, sreča z oblačnim vremenom in osebno zadovoljstvo ob preplezanih detajlih odtehtajo jutranje lutanje ter po nepotrebnem plačano cestnino do Zagreba (Google Maps in obračanje na prvem počivališču), vožnjo kljub "kao zaprti" cesti kot tudi od detajla in butastega puzanja po gladkem kaminu oguljeno in pekoče koleno. Pa tudi adrenalin, ko mi je pol metra od štanta zmanjkalo tal pod eno nogo in sem se komaj še ujel. Prve tri, med njimi dva težja cuga, sem plezal jaz naprej (6b je kar težak, s težko je dati oceno za puzanje), ostale cuge je plezal Gašper s tem, da tudi njemu ni bilo prizanešeno. V štirici (najbrž bolj 5b) je bil prvi svedrovec na 8 metrih, potem še en na 20-ih, do tja pa plata in nobene možnosti za frende ali jebice. Sva naredila kar malo ovinka po levi po bolj razgibanem svetu, saj se ni vredno izpostavljati, ker je nekdo šparal z opremo. Splezati gor po plati najbrž ne bi bilo težko, dol pa verjetno zelo, če bi se slučajno izkazalo, da ni dovolj robov in stopov. Pač “čestitke“ tistemu, ki je vrtal! :(
Zadnji cug pa je bil sprostitev in uživancija, sestop pa tudi v primerjavi s Paklo sprehod.