Tokrat izlet v zame nov konec. Lahka spodobno navrtana smer brez izrazitih detajlov, ki išče dobro skalo v sicer precej porašcenem strmem pobočju. Imela sva s seboj frende, a jih nisva rabila. Na pol poti mi je soplezalka pobegnila naravnost v lažji svet, zato sva abzajlala po gozdu, da sva prišla spet nazaj v smer, ker polovičarski pa ne bomo. Na enem mestu čaka ogromna skala, da jo nekdo samo grdo pogleda, a je nisem hotel vreči dol. Potem sva šla še eno smer, ker samo tole res nič ni. Na sestopu proti drugi smeri sva naletela na kar veliko kačo, klope za domov sva pa tudi nabrala.