Gaja, a grem lahko na Himalajo? Matej, doma imamo Himalajo.
Himalaja doma:
Štart v Medvedjem dolu. Kmalu se pred naju dvigne mogočni Stol - Kralj Karavank, ki pa danes nosi sivo krono. Sicer nežno izrazim dvome v smotrnost najinega početja, a Gajo to bolj malo gane. Z višinci se krepi tudi veter, pa tudi nekaj kapljic že čutiva. Gnila podlaga se počasi spreminja v tršo kložo, kapljice pa v srš. Smuči gredo na hrbet, v roke pa cepin. Vidljivost kmalu pade na 0, veter pa v grapo poriva sršne potoke. Na vrhu je naravnost apokaliptično. Edina misel je hitro na smučke in v dolino. Ker ne vidiva niti metera pred sabo, na zacetku bolj podrsavava, kmalu tudi belina terja svoj davek. Po vsakem zavoju zrem v oddaljene obrise skal. Telo hlasta po drobtinicah senzoričnih vzdraženj. Nekako še uspem zdržat bruhico. Na melišču se megla le razkadi, a na račun še močnejšega vetra, ki spremlja zadnih nekaj sto metrov vijuganja po gnilem snegu. Ko prideva do ceste, čutim željo, da bi objel prvo smreko.
Sledi še fajn spust po cesti prav do parkirišča. Turo zaključiva s pico pri Bafiju. Sneg je za smučat super. praktično cel žleb je trda kloža(5cm), ki se mestoma predira (pod pancarji). Bolj kot plazu sem se bal kakšnega trdega koda, ki bi lahko v zgornjem del dobil precej hitrosti.
Na površini babje pšeno, ki zna bit problem, če bo slučajno čez še kaj zasnežilo.
melišče je v zgornji polovici v redu, spodaj pa malo gnilo.
Haha to se pa rima.