Ekar-Jamnik nam ni bil usojen, oz. sem ocenil, da mokrota ne bo užitek nobenemu izmed nas3, pa smo prečili proti stebru, kjer sem vodstvo prepustil mlajšemu, Jakobu, ki je že pokazal veliko zrelost, da naju je lahko z Blažem suvereno popeljal čez smer.
Z navdušenjem sem lahko opazoval, da je kljub opremeljenosti zapel kak klin, ter preverjal še vsa vstavljena pomična varovala, ki so bila dobra. Samo tako naprej.. Bravo!