Vse se je začelo že v ponedeljek zvečer, ko me je Jerko s svojim novim kemperjem prišel iskat in odpeljala sva se v Vrata. Tam sva se tudi opremila z skicami in se potem odpravila počasi spat. Zjutraj pojeva in spijeva kavico, Jerko me razvaja v kemperju. Odmarširava do stene in se nad Sodčki naveževa. Prva IV+ naju kar preseneti. V najtežjem delu Skalaške smeri, ki sem ga plezal kot drugi mi par minut ni bilo jasno kaj nepriporočljivi V- zahteva od mene, zato sem se potegnil za komplet, saj je Stene še veliko. Do Skalaškega turnca štajerc, na težjih delih tudi pozihrala. Lepo je bilo opazovati tudi Majo in Ambrož v Bavarski, s katerima smo izmenjali par vzpodbudnih besed. Ladjo sem prepustil Jerkotu, je pa res lep cug v katerem sem tudi naglas zahrulil, da se je Jerko kar ustrašil. Sledil je dolg sestop čez Plemenice. Skratka taki dnevi štejejo