Zaradi dežja v sredo sva prvotni cilj v skoraj jesenskih temperaturah zamenali za Kogel, kjer pa sva tudi našli nekaj mokrote. Lepo plezanje in izvrstna skala, ne vem pa zakaj Mihelič smer šteje med petice, ker ima vse atribute šestice, pa tudi sicer smer zahteva kar konkretno plezanje. Miheličeva skica in opisi se do zadnjih treh raztežajev povsem ujemajo s smerjo; v osmem zugu sva mal zabluzili, tako da sem tam najprej plezala gor in pol še dol nekaj težjega od šestice , nato pa le ujela pravo linijo v desno. Ob celotni smeri je kar nekaj povabljivih klinov in prusikov, ki kot grške pošati prežijo na plezalce in jih lahko zavedejo na kriva pota.