Še vedno lepotica, čeprav se mi je zdela precej bolj krušljiva kot ob prvem obisku. Tokrat sva šla do vrha, kar naju časovno dodatno zaposlilo in dodatno preiskušalo psiholološko in skalno trdnost. Smer je v spodnjem delu dobro nabita, zgoraj pa bolj redko, sva pa pustila v njej še tri kline. V Turškem žlebu je še veliko snega, ampak je pot za sestop po zajlah kopna.