Hišni hrib. Če bi bila običajna zima na Islandiji, bi lahko štartali kar od doma, tako pa smo se zapeljali par ovinkov višje na parking smučišča in krenili mimo. Kot vedno se je obetavnost ture povečevala z vsakim narejenim višinskim metrom, na vrh pa smo po razglede in fotosešn prilezli skoraj vsi, kljub številnim žuljem in poškodbam. Ta zagreti smo si že ogledali turo za naslednji dan, potem pa vršno flanko presmičali kar (2-3x). Klasično na vrhu vrhunske snežne razmere, vmes malce boja s skorjico, spodnji del pa že znano igranje med kamni in travicami po gnilčku. Še en vrhunski dan! Aja, pa spet je bilo sončka v obilju