Veter naju je božal do kosti skoraj celo smer. Še dobro da je vsaj sonce malo grelo steno in je bilo proti koncu že skoraj toplo. Smer izbira sumljive prehode skozi mestoma sumljivo skalo. Zato (in ker se meni ni ljubilo podrobno gledati vrisa) sva potegnila neko svojo varjanto, ki se je v tistem trenutku zdela smiselna. Prvi in zadnji raztežaj se nama je zdel težji, kot je zapisano na skici. Smer je nadmorski višini primerno zaraščena. Skala pa tudi ni za prehvalit.

https://plave-gore.com/rr?id=534