Začelo se je bolj klavrno spet z nekimi bogokletnimi idejami o taksiju za zaprt del ceste, a sem se potrudil, da smo ga zamudili.
V prvi polovici vzpona je bilo slišati veliko nekih opcij in razlogov za skrajšanje ture, nato pa je Stanka nekaj pojedla ali zavohala pršič, da se je ni dalo več ustaviti, v zgornji tretjini pa je nekaj tega pojedla še Jasmina, tako da smo skupaj stali na vrhu. Vsaj po glasovih sodeč, ker videli se v megli itak nismo. :P Saj vidljivost sploh ni bila tako slaba, le na vrhu smo bili malo v oblaku.
Smuka dol je presenetila. Le kak kilometer ali dva stran od včerajšnjega vzpona, a sneg za nekaj razredov boljši, vsaj v zgornji tretjini. Dejansko se lahko reče, da smo furali pršič. A tudi skorjast sneg, srenc pa še malo pol snega-pol asfalta tik pred koncem za piko na i.