Prav mudilo se nam ni, dopoldne je bil to lep pomladanski turnosmučarski vzpon, dokler se ni na lepem vse zaprlo, da so bile že neke bogokletne ideje o povratku. Punci sta potem vseeno šli do Hagener hutte, jaz pa še dobrih 100 m višje do vrha. Malo potrpežljivosti je prinesli, da so se oblaki razkadili in da je bila smuka še kar solidna. Vseeno daleč od ideale: malo južno, nekaj tudi skorjice, o pršiču ne duha ne sluha. A čisto ok.