Na parkirišču nas pričaka pogled v zasneženo dolino kjer je snega dovolj in do prvih strmin je bila pot že narejena. Potem smo sledili nosu do jezera kjer se teren postavi bolj pokonci in se z izogibanjem ledenim strminam hitro znajdeš na sedlu. Tam čez žico in levo na spihano zahodno pobočje gore kjer iščeš prehode po snegu med travami in kamni. Na vrhu nas gora časti z izboljšavo vremena in sonce nas prijetno poboža po licih. Spust do sedla je kljub minskemu polju kamnov dober. Tam pa nas pričaka lepa snežna podlaga. Gašper in Jernej jo mahneta dol po strmini, jaz pa izberem bolj levo varianto, ki preči pobočja sosednjih vrhov. Srečamo se spet pri jezeru kjer jo skupaj mahnemo proti dolini. Na robu doline pridemo do gozdne meje kjer je snežna odeja že prijetno debela. Z nekaj padci testiramo mehkost podlage, vsega skupaj pa je še prehitro konec ko se z nekaj vmesne hoje pripeljemo prav do avta.