Konec tedna sva preživela na Koroškem v družbi kolegov iz Alpinističnega kluba Ravne, ki so naju stregli oduspred in oduzad. Navalili smo na dva cilja v zgornjem delu Mežiške doline. V soboto smo naskočili Bistriško špico, 2113 m visok vrh, ki se nahaja na avstrijski strani masiva Peca. Štartali smo iz Koprivne in se po lepo napravljeni špuri skozi strm gozd pripajsali do zgornjih golih pobočij. Dan je bil sončen, smuka je bila fenomenalna, ogromno prvovrstnega pršiča v strmem gozdu (vse do izhodišča) pa nam je ponudilo obilo najboljše zabave. V življenju ni lepšega kot gledati prijatelje, ki se po spletu čudnih okoliščin, kobacajo iz meter in pol globokega pršička. Seveda sem zgolj iz lastne firbčnosti, to preveril tudi sam.

Po krajši rehidraciji v bližnjem božjem hramu, smo popoldne izvedli premik v njihovo alpinistično sobo v Kočo na Grohatu pod Raduho. Ker so imeli v zgornjih prostorih koče usposabljanje planinski vodniki PZS, si seveda nismo mogli kaj, da odposlancema, ki sta nas prišla obiskat, ne bi malce odpredavali o luknjačih turnosmučarskih špur (Homo alpinus cavusprofundus). Upamo, da bodo kaj odnesli od predavanja, ki jim ga je do popolnosti izbrušenega, odpredaval starosta AK Ravne. Katorouca* oz. ostalih opojnih substanc ob tem seveda nismo zlorabljali.

V nedeljo zjutraj pa smo odškijali do Bukovnika, zrofkali moj avto iz snega, kamor ga je nekdo zarinil in se ponovno odpeljali v zgornjo Mežiško dolino. Od zadnjega kmeta smo se tokrat odpujsali proti deviškim pobočjem pod neimenovanim sedlom nad Zadnjimi travniki oz. v mrzlem dolu Olševe. Ker se je starosta spodaj odločil, da mu špura predhodnikov ni pogodu, smo se obrnili levo proti sedlu in v metrskem pršiču, na pogon na grumpe*, družno utrli svojo gaz. Navzdol pa seveda juhuhu in oh in sploh, ni da bi govoril. Za vas sva trpela Bačko in Stanka.
Takega izleta se bom seveda še udeležil.

*poglej v koroško-slovenski slovar

jutro v Koprivni

Korošce je obilno zasulo

eden gre dol - k sreči je osamljen

vršna pobočja

strumnim korakom

ostali pa malo bolj ležerno

še malo

vrh na vidiku

Notranjec na vrhu

naša Peca - Kordeževa glava

in potem gremo

počak da te slikam!

težka je fotografska, loviš jih kot ovce, oni ti pa bezljajo

pazi ti zdaj tale skok ....

... matr smo nesramni

avstrijsko pošlihatane smreke

..noben pa sploh ne opazi, kako dobro mi gre, je rekel zvečer

eleganca in preudarnost

na Grohatu

ti dve morata zvečer še mal pod Durce, še ni bilo dovolj

s Starosto se ni za hecat

jutro nas je našlo že visoko v hribih

izvir Meže

Starosta in poslušna mladež

proti Zadnjim travnikom

tule gre naša pot levo

...a gazil bo pa svizec

pod vrhom prvega sedla

tjale gor!

ko je vse belo in nedolžno pred tabo...

...se ti pač udira

stražar

pod sedlom

šef je prvi

na sedlu

in že gremo

na juriš

tole je pa bilo nekaj

ma kaj bi vam govoril

vse smo počečkali

naše razgrajačice

DER Megaklasiker - v jarku

in potem vse poti vodijo le še ... na pir

Danilo Patarčič, 18.02.2013, 20:22
Bačko lepo je, da s Stanko smučata po koroški in kranski pa še mal po Avstriji ,sam pravi izziv te čaka južno od Ljubljane, poskusi eno popoldne odsmučat z Mokrca, to je men ratal prejšn teden, na ta vrh se pride težje kot na marsikateri dvatisočak.