Slap nad votlino
Še ena zgodba.Včeraj sva imela z Duškotom plan,da greva v Tamar zlezeva en slapek,se "poabzajlava",mal sankanja,na kosilo pa domov.Ampak kot vedno-zapleti.Že sam dostop do slapa je bil en velik izziv,snega in gaženja do pasu.Ok,prilezeva do slapa,se opremiva in zapičiva cepine.Duško leze naprej in že po zvokih pod cepinom slišiš da je led bolj za božat kot pikat.ker imava samo eno vrv in ker led ne daje občutkov za Abalakova se odločiva da potegneva do vrha in okoli čez gozd nazaj,kar pa postane čisti safr. Meter pršiča na ruševju je kar dober trening. Ko se prebijeva nazaj pod slap je že pošten mrak in sva dodobra izčrpana.Potem pa samo še vrnitev do koče pa na sanke in "fantič mlad prisanka se,šc iza ovinka"pičiva v dolino,kolikor je pač šlo in domov.
Hugo bi rekel"saj to je noro" slap nad votlino