ČAO - Pust širokih... špur

Miha Šercer | 12.02.2013

Pust širokih... špur

Cankarjev vrh (394 m)

Ko Ljubljano pobeli sneg, je treba na smuči. Služba ni ovira. Zlasti če so maškare in lahko oboje združiš.

Opis poti:

Turo začnemo v Dravljah, kjer so edine ulice v Ljubljani, ki niso splužene. Tu nataknemo smuči in se usmerimo po izravnavi v smeri proti vzhodu. Hodimo po desnem bregu potoka, skoraj reke, ki ga nekateri starejši viri navajajo kot Celovški hudournik. Po približno 500 metrih na desni zagledamo kot blok velike balvane. Tam snamemo smuči in počakamo na avtobus, ki nam precej skrajša pot, pa tudi prihrani neprijetno škrtanje na spihanih mestih, ki si od tam naprej sledijo brez pravega ključa. Sestopimo na postaji Levja konta, kjer se usmerimo proti severovzhodu. Držimo se desne strani izrazite dolinice, ki poteka v tej smeri. V primeru spihanih mest prečkamo prvi hudournik in hodimo po ozki polički med njim in drugim hudournikom, ki teče v nasprotno smer. Pazor, zdrs je lahko usoden, saj te padec v desnega odplakne šele pred stenami Kliničnega vrha, padec v levega pa v zimskem času presahel tolmun Ilirija. Tako previdno nadaljuješ vse do stika s široko dolino, ki poteka pravokotno. Gre za področje, kjer sta se svoj čas stikala dva ledenika, Tivolski in Dunajski. Posledice njunega umika so še danes vidne v izraziti globeli, imenovani Bavarska luknja. Počakaš na ugodne razmere in prečkaš na drugo stran doline ter v isti smeri nadaljuješ še 200 m do koče opečnate barve na tvoji desni, imenovane Zavarovalniški dom. Od izhodišča 40 minut. Tam si lahko privoščimo krajši počitek (avtor je zaradi objektivnih razlogov potreboval 8 ur, česar pa nikakor ne more priporočati). Imajo odlične krofe, osebje pa je še posebej veselo turnih smučarjev, saj jih na teh koncih ne vidijo dosti. Od koče se nato usmerimo nazaj do prej omenjenega stičišča dveh dolin. Od tam ne nadaljujemo več v smeri prihoda, temveč se usmerimo desno po travnati izravnavi v smeri proti jugozahodu vse do mogočne Unionske stene. Pozor, ne preblizu stene, saj se ta po sneženju rada čisti! Ob izteku stene zavijemo levo do stičišča z že poznanim Celovškim hudournikom, ki ga na pravem mestu previdno prečkamo. Usmerimo se naravnost v gozd, kjer ujamemo široko gozdno pot (Jesenkova pot) in ji sledimo mimo križišča, kjer se desno odcepi pot proti Mostecu in mimo razpadajočega pastirskega stanu vse do jase tik pod vrhom, kjer stoji koča Rožnik. V njeni bližini se nahaja izvir vode, ki pa je pozimi praviloma zaledenel. Do vrha, na katerem stoji skromna Cerkev Marijinega obiskanja je le še nekaj korakov. Od Zavarovalniškega doma 1h 20 min. Z vrha sledi prijeten spust v smeri proti jugu do izravnave imenovane Kresišče. Tam se usmerimo nazaj proti koči Rožnik in od tam naprej po poti vzpona vse do vzpetine pred razpadajočim pastirskim stanom. Tam se usmerimo levo v gozd in nadaljujemo po poti, ki je običajno uhojena. Če še nismo sneli psov, je tam zadnja priložnost. Sledi čudovit a žal kratek spust po gozdu do koče Mostec. Preden jo dosežemo zavijemo levo in se po široki gozdni poti zapeljemo vse do izravnave, kjer nadaljujemo desno, po Večni dolini, vse do stika z Vodnikovim grabnom. Tam počakamo avtobus, ki nam močno skrajša pot nazaj do izhodišča.

Najprimernejše obdobje:
Tura je izvedljiva samo takoj po obilnem sneženju.
Težave:
Zaradi več spihanih mest in prečkanja deročih potokov skrajno težavno.
Zavetišče:
Zavarovalniški dom (zaprto sobote in nedelje), Koča Rožnik (stalno odprta), Koča Mostec (samo med vikendi)
Dolžina ture:
Izhodišče-Cankarjev vrh 2 uri
Smučanje 8-10 minut
Skupaj 2-3 ure
Zemljevid:
Ljubljana z okolico 1:25.000
Turistični zemljevid MOL 1:10.000

Miha. Š. (polno ime hranimo v uredništvu)