Ker so bile neke kritike, da ni slikovnega gradiva, spoštovanemu ferajnovskemu občestvu poleg teksta prilagamo še malce fotografskega gradiva in morda nekaj namigov za obiske dokaj pohlevnih hribčkov v prihodnjih sneženih dneh.
Klek
V sredo sva zaradi veliko novega snega in slabega vremena (vrhovi so bili tudi močno spihani) obračala na planini Jamnig Alm nad Mallnitzem. Ker je bila razmera na splošno slaba, sva se odločila da greva domov in poizkusiva srečo kje pri nas. Zapeljala sva se na Planino pod Golico in v nasprotnem pobočju zagledala smučino, hvala Velikemu vodji oz. hvala Gorenjskemu triu najinih predhodnikov, saj bi bilo gaženje verjetno kar naporno. Vzpon je bil zimska pravljica in pravi balzam za dušo. Z vrha Kleka sva smučala desno skozi redek gozd in spodaj po grebenčku direktno na planino, sneg je bil seveda pršič, ki je bil kar dobro sprijet s podlago, spodaj pod planino pa se je na osončenih delih zaradi relativno pozne ure že delala skorjica.
Koprivnjak
Ko sva iz Kleka gledala dol v Heimatdienstland, so naju spodaj potegnjene smučine prepričale, da bo treba tam preveriti "razmera". Ekspediciji se je pridružila še naša nekdanja članica Andrejka, ki zaradi materinskih obveznosti že nekaj časa ni zaplavala po pršičku (to turo smo sicer posvetili Ireni in Tanji, he he). Razmera je bila super. Iz Podrožce smo se sprva sicer namenili proti Hruškemu vrhu, vendar pa smo na planini zavili desno in pot končali pri križu na vrhu Koprivnjaka (Kleiner Frauenkogel 1754m). Odsmučali smo po grebenu in nato navzdol skozi strm, vendar dokaj redek gozd, do gozdne ceste in do avta. Vseskozi krasen pršič brez najmanjše skorjice, res pa je, da bi bilo lahko čisto spodaj v gozdu kak cm snega več, saj smo dodobra razsuli najmanj en star panj, o imenih pa na tem mestu ne bomo posebej razgrabljali, škodo je utrpel seveda zgolj panj.
Ovčji vrh
Zgodaj jeseni so nama koroški kolegi iz Turnih riti povedali, da " so že stari dedi djali, da če poleti miši je veliko, pozimi pršiča bo do riti". In kot vidite, so stari dedi imeli očitno prav. Ovčji vrh iz Međiđidola (da su se braća Slovenci malo pametnije odlučili poslije prvoga svjetskoga rata, Hajder nebi živjeo u Baerentalu, nego u Međiđidolu, je nekoč v daljnih časih zapisal Start, Jugoslovanska različica Playboya, ki smo ga seveda vestno gledali, včasih pa tudi malo brali), je bil v nedeljo optimalna izbira, krasen mrzel sončen dan po sobotnem sneženju in seveda plavanje v pršiču. Osamljene špure so bile vidne tudi na drugi strani doline v pobočju Stola in Vajneža, ampak mi se pa tja danes vseeno nismo drznili. Luknjačev danes nismo srečali, ratrak špura pa je potegnjena do Celovške koče, ki je konec tedna odprta. Taki super turi je, kot se za Titovo mladino in leve fašiste seveda spodobi, sledila poštena rehidracija in okrepčilo v odlični Karavli pri Damotu pod Ljubeljem.

Takega izleta se bom še udeležil.

malo nad Planino pod Golico

šumijo gozdovi domaći

pod grebenom

slika za na koledar

vrh Kleka

ena Rožca

Golica v ozadju

pa še ena zimska rožca

koncentracija pred spustom

juhej juhu

po pameti in s preudarkom

pri Petelinu

mladost je norost, v vodo pade kjer je most

po kolovozu iz Podrožce

kopriva ne pozebe

strm je tale gozd

Hruški vrh

Klek, najin včerajšnji cilj iz severa

piči za prašiči

gozd je bil ravno prav gost, avstrijska natančnost, ni kaj

u Međiđidolu

pogled proti Vajnežu

tole vabi, ko bo razmera

Ovčji vrh (Kozjak, Geissberg)

na planini

Svačica in sedlo Belščica nad Celovško kočo

tale pa mal piha pod vrhom

anonimna alkoholika

pogled v domače kraje

slika posvečena Tanji

slika posvečena Ireni

snow riders in the sky

tale je počečkala moj podpis

tale je pa iz gozda užgau

počečkano in porisano

brez besed

ma je blo se za obliznt!!!

komentar je bil izbrisan

Danilo Patarčič, 13.02.2013, 09:44
Bačko zdej pa je že cajt, za kakšno strmo smučarijo, čez kakšno divjo hosto v deželi medvedov.